Iva Reya se je rodiI 16.11 .1932 v Celju, kjer je končal osnovno šolo in
gimnazijo. Ko je diplomiral na univerzi kot diplomirani inženir
elektrotehnike, se je zaposlil na Elektro Celje. Kmalu je bil poslan na
teren, kjer je kot glavni projektant sodeloval pri elektrificiranju Zg.
Savinjske doline vse tja do Logarske doline. Po odsluženju vojnega roka,
je koncem leta 1960 bil imenovan za v.d. direktorja Razvojnega centra
Celje. Umrl je pod snežnim plazom pod Škarjami na poti iz Korošice v
Logarsko doline 29.11.1960 okoli dvanajste ure.
Leta 1952 smo se v takratni bivši državi prvikrat srečali z za nas novim
športom, ki je temeljil na japonski samoobrambi JUDO-m. Ta šport se je
najprej pojavil v Ljubljani predvsem v študentskih vrstah, kasneje pa se
je pojavil še v drugih delih bivše države, še posebej pa Zagrebu in
Beogradu. Šteje se, da je pray Ivo REYA eden prvih, ki se je navdušil za
ta šport. Takrat so na tečaje JUDO-a pričeli vabiti tuje strokovnjake iz
tujine. Eden prvih tečajev je bil organiziran ravno v Celju na »Petričku«
mislim, da je to bilo leta 1955 ali 1956, pod vodstvom avstrijskega
mojstra in trenerja Kunischa, ki je Ivu Reyi podelil mojstrski pas
prvemu v bivsi drzavi.